[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Vzemi no!« jo je opominjala mati, ko je natikal go-
spod Strada hãeri prstan na prst.
Poslavljali so se Griãarjevi od gospoda Strade z vo0 ãili,
da bi se videli drugo leto spet zdravi in veseli. Ivan je stal
zraven, gledal zdaj enega, zdaj drugega in poslu0 al pri-
jazne besede, ki niso bile namenjene njemu. âutil se je
tujca med domaãini in teÏko je ãakal odhoda. S hladno
besedo: »Mi pa ne gremo daleã narazen,« so se poslovili
gostitelji z njim. Roko mu je podala samo Micika, a tudi
ta, kakor se je njemu zdelo, tako oprezno, da bi bil svojo
najraj0 i umaknil.
Andrej je bil napregel in je odpeljal Ivana in Laha pro-
ti Îvarovljam. Gospod Strada je vso pot pel in ÏviÏgal in
govoril. Ivan pa je premi0 ljeval slabe volje, zakaj so Gri-
ãarji tako zvezani s tem ãlovekom; kaj jim mar Zefa;
zakaj je pomagal Lah, da je dobil on posojilo; kaj pome-
nijo darila, kaj prstan. Za kupãijo z lesom, ki so jo bili
sklenili oni med seboj, se je njemu zdelo preveã prija-
teljstva. Dozdevalo se mu je, da se nastavlja zanka, v
katero bi se utegnil ujeti on.
102
TUJSKI PROMET
BESeDA
âim dalje bolj osamljenega se je ãutil Ivan. Mati ga je
vedno le svarila, naj se varuje, da ga ne ujame kak0 na
malopridna Ïenska; sosedje so se mu smejali, ker je sto-
ril veã za druge ko zase, in Andrej in Micika, si je prigo-
varjal Ivan, imata Ïe raj0 a tujca ko domaãina. Nikogar
nima on na svetu razen nje, ki jo ãrte ljudje zaradi nje-
ga. Toda ne bodo ga strmoglavili nasprotniki, naj se jih
zveÏe 0 e toliko, domaãinov in tujcev, proti njemu.
Ivan je delal naãrte, kako varãno bo Ïivel v zakonu;
kako se brigal zanaprej samo za svojo korist; kako izbor-
no bo gospodinjila Zefa, ko bo delala zanj in zase, in
kako se bo v nekaj letih poplaãal ves dolg; zakaj pri ta-
kih podjetjih je samo zaãetek teÏak; kdor zdrÏi, ta zma-
ga.
Mrzel jesenski deÏ je pregnal zadnje tujce, 0 e preden
je bila padla prva slana. Hotel Îvarovlje je zazeval od
dolgega ãasa.
Skoz odprta okna so iztrepali prah in smeti; na dvo-
ri0 ãu so iztrkavali preproge; sobe, hodnike, stopnice so
snaÏili, pohi0 je je stalo razvleãeno po vseh prostorih.
V gostilnici so sedeli domaãi ljudje, za eno mizo po-
sestniki, ki so se pomenkovali o tujcih in dognali nazad-
nje, da prineso sicer denar, da so pa z njimi tudi sitnosti,
in premi0 ljevali, koliko bi kazalo priznati oblastvu pre-
jete najem0 ãine, da ne bi bilo preveã 0 kode. Drugo
omizje so bili vozniki, ki jim ni veã di0 alo kmetsko delo,
103
TUJSKI PROMET
BESeDA
ko so se bili privadili laÏjemu in bolj0 emu kruhu s pijaão
vred. Na jasnih obrazih se jim je bralo, da so preãuli ne-
kaj noãi, in nezadovolnjost je zvenela iz zadirãnih besed
in zabavljanja ãez tujce, ki naj bi raj0 i ostajali doma, ãe
nimajo denarja, da bi se vozili po svetu. Preudarjali so,
kam bi se zdaj obrnili, da bi jim ne bilo treba prijeti za
koso in cepec.
Ivan, ki je bil izplaãal in odpravil posle, kolikor mu jih
ni bilo treba obdrÏati ãez zimo, je napravljal obraãun.
Posebno zadovoljen ni bil; vendar se mu je izkazal iz-
bolj0 ek proti prej0 njemu letu, zlasti odkar je bila pri hi0 i
Zefa.
Nekdo je rahlo potrkal, in vstopila je v pisarno Zefa.
Tiho je pozdravila, sedla na stol, si zakrila oãi z robcem
in zaihtela. »Kaj pa je, Zefa?« jo je miril Ivan.
»Oh, tako me boli srce,« je zastokala, »ãe premi0 lju-
jem, kako malo sem vredna svoje sreãe. Saj nimam reva
nobene dote.«
»Meni tega ni treba praviti, Zefa, ker sem vedel to,
preden sem te snubil. Sicer pa je blago srce in pridna
roka najlep0 a dota.«
»Oãe ima hi0 ico in vrt, kar mi bo moral zapisati, in jaz
toliko, kolikor sem si prisluÏila z delom. Toda kaj je to!«
»Niã se ne boj, Zefa! Midva se popeljeva v Ljubljano,
da nakupiva to malo, kar je 0 e treba. Saj vidi0 , da imava
vsega dosti doma, tukaj in v ·mihelu. K poroki pojdeva
104
TUJSKI PROMET
BESeDA
na Brezje, da se umakneva domaãim zijalom; potem pa
se odpeljeva za par tednov na La0 ko.«
Zefa je bila nekoliko razoãarana. Poroko in svatbo si
je bila ona predstavljala v ·mihelu in tako imenitno, da
bi napolnila z onemoglo nevo0 ãljivostjo srca vseh vrst-
nic. Toda vsega ne doseÏe ãlovek. Popotovanje po La0 -
kem ji je bilo v0 eã.
Par dni pozneje je pripovedovala Zefa gospodu ma-
jorju, ki je sedel sam v gostilnici, strogo zaupno, da je
zaroãena z gospodom Korbinom in da bo poroka 0 e
pred zimo.
Gospod major je gledal debelo; zakaj za tako neum-
nega ni imel Ivana; zavedel se je pa hitro in ãestital iz
vsega srca in pristavil kot kavalir, da je mnogo bolj ãe-
stitati gospodu Korbinu.
»Bog ne daj ãestitati njemu!« se je prestra0 ila Zefa.
»To mora 0 e ostati tajno.«
»Ob svojem ãasu seveda bo treba ãestitati gospodu
Korbinu, ki dobi najkrasnej0 o soprogo na svetu,« je de-
jal major, ki si je mislil, da se morda 0 e skesa Ivan, in
zapel polglasno:
»Oj, ta profil,
helenski stil!«
»Oh, nikar se ne laskajte, gospod major,« je dejala
Zefa, »in molãite!«
105
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Kakor grmadni grob na bojnem polju. âastno bese-
do, krasna gospodiãna in kmalu 0 e krasnej0 a gospa!«
»Takoj po poroki,« je sklepala Zefa sama pri sebi, »mi
mora povedati Ivan, kaj je profil.«
Ivan pa je romal takrat s teÏkim srcem med praznimi
njivami, ob poko0 enih travnikih, mimo gozda, ki mu je
[ Pobierz całość w formacie PDF ]