[ Pobierz całość w formacie PDF ]
privedla zveãer v krãmo »Pri beli zastavi«, kamor sem
0 el ãesto veãerjat. Vsi so bili oboroÏeni z bodali in noÏi;
nekateri tudi s samokresi. Jaz sem bil potoval tisti dan,
bila je nedelja, v Opatijo in se vrnil 0 ele pozno ponoãi
domov. V krãmo nisem mislil iti, po takem potu sem
popil v kavarni skodelico kave ali ãaja in 0 el potem spat.
Zarotniki so me torej zaman ãakali. Drugo jutro mi pove
krãmar in potem i neki trgovec, ki je bival v isti hi0 i, v
kaki nevarnosti sem se sinoãi nahajal. Odslej sem se
ogibal »Bele zastave« in nisem 0 el po zatonu sonca v
nobeno mestno gostilnico. Ako sem 0 el kam dalje, sem
se vraãal domov 0 ele drugo jutro. Tudi sem se oboroÏil
z bodalom, ki mi ga je podaril trgovec Jakiç. Îe prej sem
si bil kupil teÏko batino z Ïelezno bunko na koncu. Re-
ãani so me na cesti 0 e vedno psovali, ali z oroÏjem me in
napadel nobeden, ker podnevi ti junaki niso imeli dovolj
srãnosti.
Tako sem Ïivel veã let v veliki, more se reãi, v smrtni
nevarnosti. Res je, da sem se ãuval, ali vedno sem mo-
ral biti pripravljen, da vdere kaka pijana madÏaronska
drhal v moje stanovanje in me ubije. To sem mogel pri-
111
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
ãakovati tem bolj, ker hrva0 kih rodoljubov in njih slo-
venskih prijateljev ni branila niti avstrijska Ïandarmerija
niti re0 ka policija. Hrva0 ka voja0 ãina je z nami simpati-
zirala, ali je dobila ukaz, da mora biti nevtralna. Ko je
besna re0 ka sodrga napadala Strossmayerja, je stal po-
licijski komisar, c. kr. uradnik, mirno pred gledi0 ãem pa
se je smejal in govoril: »Va ben e sempre meglio.«
Pravo ãudo je, da smo ostali prijatelji Hrvatom Ïivi v
tej samotoki razbrzdani strasti. Ali ãlovek se res vsemu
privadi. Od konca se mi je zdelo stra0 no neprijazno in
neprenosno v taki kolobociji, sãasoma pa sem se pomiril
in poslu0 al brez velike jeze zabavljice in psovke, ki so
letele od vsekod name.
Tudi v na0 i 0 oli nisem nahajal nobenega razvedrila
veã. Ravnatelj me je opazoval kakor kakega nevarnega
hudodelca, sosebno od takrat, ko je zvedel moje misli o
njegovi hrva0 ki slovnici, ki je postala po ukazu brata
kancelarja 0 olska knjiga in mu dajala lepe dohodke. Do-
biv0 i jo v roke, sem se moral ãuditi njeni neznanstve-
nosti. Za Toneta MaÏuraniça je Dobrovský zaman raz-
delil glagole na 0 est razredov. On jih ni priznal in mor-
da niti poznal ni. V tej knjigi je bilo dovolj 0 e drugih
zmot in napak. Jaz sem na kraju listov zabeleÏil svoje
kritiãne pripomnje, katerih se je nabralo jako znatno
0 tevilo.
112
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
Ta moj izvod njegove slovnice sem pozabil vzeti s
sabo, ostal je v uãiteljski sobi. Ravnatelj, ki je povsod
iztikal, da bi kaj sumnega zapazil, ga dobi v roke, bere
moje beleÏke in ga odnese domov, vrnil mi ga ni niko-
li. Od takrat ni skrival veã svojega strastnega sovra0 tva
proti meni. ârtil je tudi Pacela in Jelaãiça in od konca vse
tri Dalmatine, ali tako srdit kakor name ni bil na niko-
gar.
Tone MaÏuraniç je prejel od prirode vsa svojstva za
policijskega uradnika, za uãitelja gimnazijske mladeÏi
pa komaj pol slabega talenta. Hotel je veljati za velike-
ga latinista in je razlagal latin0 ãino v tretjem in ãetrtem,
najveã 0 e v petem razredu. Dijaki se niso od njega niãe-
sar nauãili, pozabili so 0 e to, kar so prej znali. Hrva0 ki
jezik pa je poznal jako dobro. Znane so mu bile mnoge
narodne besede, katerih drugi hrva0 ki filologi niso niko-
li ãuli ali ãitali. Ali znanstvena jezikoslovna pravila so
mu ostala veãna tajnost, o stari sloven0 ãini ni imel no-
benega pojma.
Prav dobro je govoril Tone tudi italijanski jezik, kar so
mi potrdili vsi trije Dalmatini, ki so bili mnogo bolj ve0 ãi
italijanskemu nego hrva0 kemu jeziku. Ali glavna odlika
MaÏuraniçeva je bila njegova ekonomiãna sposobnost.
Svoj denar je znal tako premeteno obraãati, da mu je
nesel stotere obresti. SluÏba mu je dala le skromne do-
hodke, ki so se pa v njegovih rokah bujno pomnoÏili. Ko
113
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
je umrl, je ostavil skoro 70.000 gold. gotovine. Jaz mis-
lim, da v vsej avstrijski monarhiji ni bilo ni pet pedago-
gov, ki bi bili umeli tako gospodariti s svojimi denarji. Ni
torej ãudo, da se je prikupil na0 emu ravnatelju najbolj
bogati Makako, kajti dal se je narediti z njim kak pame-
ten »g0 eft«.
Na koncu 0 olskega leta je priredil dvorano za sveãa-
nost po ukazu ravnateljevem ba0 ta Makako. Postavil je
vanjo cesarsko ãrnoÏolto zastavo, ni pa se pobrigal, da
bi ji pridruÏil tudi narodno zastavo. Kakor Makako ni
maral rodoljubnih znamenj zdaj niti Tone MaÏuraniç.
Ko bi se bila morala sveãanost zaãeti, so izjavili na0 i
dijaki, da ne gredo v dvorano, ki je brez narodne zasta-
ve. Korakali so sem ter tja po hodniku in se jezili. Zaman
jih ravnatelj prosi in zaklinja, naj ne delajo te sramote
njemu in zavodu. Ali razkaãena mladeÏ se nikakor in
dala pregovoriti.
Ta ãudni zvr0 etek 0 olskega leta je imel precej resne
nasledke. Policija poroãi 0 kandal deÏelni vladi in toÏi
mene, kakor da bi bil jaz napotil dijake na to nezakoni-
tost. V njeni prijavi je bila perfidna laÏ, da dijaki zato
niso hoteli iti v dvorano, ker so zagledali v njej ãrnoÏolto
zastavo. DeÏelna vlada izroãi vso stvar kr. sodi0 ãu, da jo
prei0 ãe in krivce kaznuje, uãiteljskemu zboru pa zaãne
po0 iljati stroge opomine, da profesorji ne smejo pozabi-
ti, da so kr. uradniki, ki so prisegli drÏavni oblasti pokor-
114
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
0 ãino. V teh opominih se je med vrsticami lahko ãitalo,
da je nahujskal dijake kak profesor.
Bil sem uverjen, da me je ovadil ravnatelj bratu kan-
celarju v privatnem pismu za krivca, in ta moja misel se
je kmalu potrdila. Ko nas pozove kr. sodi0 ãe predse, sem
mu povedal vso resnico. Zatrdil sem odloãno, da o de-
monstraciji proti ãrnoÏolti zastavi ne more biti govora,
kajti dijaki niso ostali zunaj radi nje, nego zato, ker po-
leg nje ni bilo narodne. Kriv pa nisem jaz, kakor misli
vlada, nego tisti, ki je dal prirediti sobo brez narodne
zastave, namreã ravnatelj.
Sodna preiskava se zvr0 i brez kazni za dijake. Moja
izjava pred sodi0 ãem pa se izroãi gimnazijski direkciji!!!
MaÏuraniç skliãe uãiteljski zbor in mu oznani zdaj oãit-
no, da dijakov ni nahujskal nihãe drug nego jaz. Doka-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]