[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ma0 a Zoltana Bobalya Zingarusa, ki je na rno nesel ez
mejo bojda ve zlatega kot pa navadnega denarja. Tako zlati
kot drugi denar so mu seveda pobrali. Dolgo pa se je v an-
darmerijskih magacinih prekladala njegova violina. Zanjo
nori Srbi pa niso imeli pojma, da je vredna stokrat ve od
vsega njegovega denarja.
Da!
Bila je to prava, rna s samim biksom ustrojena vio-
lina, kak0 no smo na tej strani meje videli le redkokdaj!
105
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
Da!
Bila je prav taka kot tale moja, pa vendar bolj0 a. Vsa-
komur, ki je kaj takega somo enkrat sli0 al, je zapela sko-
mina. Zato ni ude, da smo si jo hodili takrat vsi cigan-
ski muzika0 i ogledovat. Da smo kakor deca lukali skozi
polkna in tako po otroje nagovarjali andarje, da so
nam jo kaj od blizu pokazali. In tako je njena cena seve-
da tudi v andarskih oeh rasla. A kaj, ko Cigani nismo
imeli denarja. Le kaj bi gizdavi Srbi z na0 im drobiem.
Ko pa so lahko vsakega 0 vercarja in prebega z dravnim
blagoslovom zaklali in do kosti obrali? Le kaj bi rejeni
Srbi z na0 imi grintavimi gosmi in koko0 mi, ko pa so jim
ljudje iz vasi prina0 ali stokrat bolj tolsto mito? In kaj bi
navsezadnje z na0 im ukradenim blagom, ko pa so nas
zaradi njega prav oni do mile volje lovili in nam ga je-
mali?
Da!
A prav dobro se spomnim: bil je mlad srbski andar
Jolo Luki Jovica, rojen nekje pod Ni0 em. Nobena pre-
velika skrivnost ni: kot vsi srbski andari, je s spodnjim
oesom rad gledal za na0 imi. In se je v malo Juli0 ko
bojda zato, ker ga ni in ni hotela tako zagledal, da je
njenemu bratu Mari0 ki zanjo obljubil samo rno pri-
ma0 evo violino.
Da!
Taka je ta zgodba.
106
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
Ni lepa ni ta zgodba.
Bog jima odpusti, Jovici Srbu in Mari0 ki Ciganu!
Tisto no torej, je brat s pretvezo privedel sestro v tisto
Ptarnovo bukovje nad mejo, ki 0 e danes bolj slabo, a
mole rase. Tisto no mu je andar vprio nje v zame-
no izroil rno violino pokojnega Zoltana Borbalya Zin-
garusa, o katerega veliki muziki 0 e danes bajke govori-
jo. Da, tako je bilo to a kaj je bilo potem!? Morda se
je brat veselil violine in ni niti slutil sestrine stiske? Mor-
da je brat prisluhnil violini in je bil gluh za sestrine kri-
ke! Morda je kot so bili prepriani, ki so mi o tem pra-
vili res z muziko zaspal in je spal vse do jutra, ko je
bila violina e bela. Kajti, prav to se je namre zgodilo
tisto no, da je bila zveer 0 e rna violina, zjutraj e bela.
Da!
Taka! je Bika Jo0 ka Bai prvi vzel deku violino iz
naroja. Kajti to, prav to je tista violina! jo je dvignil, jo
spet pogladil in jo poduhal. In ko jo je brat zjutraj tko
zagledal, je gotovo e slutil, da je na njej za zmeraj zapisa-
na huda resnica. Kajti: dekle so opoldne na0 li na meji dva-
krat prestreljeno. In 0 e mrtvo samo zase krivo, e0 da je ho-
tela na rno ez mejo.
107
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
7.
ranje! je iztisnil Bumba0 . Vse mi gre po zlu, potem mi
Spa 0 e tako sranje pride na glavo! se je u0 ipnil v bra-
do. Ampak, poslu0 aj me, Bika Jo0 ka Bai, se je potem do-
mislil: Mali pa ni kriv, da ga je ravno ta ravbar spravil na
svet in da mu je zapustil ravno to zacoprano violino.
A? se je zganil starec, ki je 0 e zmeraj gledal kakor sko-
zi meglico
Sranje, pravim! je ponovil Bumba0 . Vse mi gre po zlu,
potem mi pa 0 e tako sranje pride na glavo! Ampak, poslu-
0 ajte me, Bika Jo0 ka Bai, zdaj sem temu nesreniku prav-
zaprav jaz oe, violino pa tudi lahko zamenjava za kako dru-
go, e mislite, da je ravno treba?
Kaj!? je starec zdaj v hipu razmahal meglico. Kaj pa si
zmi0 ljuje0 , ti, ti pogoltne, ti pasja senca!? ga je udaril po
rokah in mu zbil klobuk. Mari0 ka je bil na0 , Mari0 ka je bil
cigan. Mari0 ka je bil na0 a, ciganska nesrea in kdaj smo
se 0 e Cigani odrekli svoje nesree, kdaj smo ji obrnili hrbet,
kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mu
bo potrgal u0 esa. Nikoli! ga je ujel z vrhovi prstov. Razu-
me0 , da je bilo to lahko le nikoli! ga je zadel 0 e s pestjo in
naposled odnehal. Zapomni si to, da nikoli, se je potem
108
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
sesedel in ga ni niti ve gledal. Kajti: Mari0 ka je bil kaz-
novan z osamo, a ni bil kaznovan s privo0 ljivostjo. Kajti:
Mari0 ko je bolela ta njegova nesrea, nas pa ta njegova sa-
mota.
Sranje, je zdaj Bumba0 rekel sam vase. In se je praskal
po temenu, po licih, po bradi, in sploh ni ve vedel, kaj
bi. Ni namre razumel nenadne stareve jeze in tako
tudi ni ve prav vedel, kaj sploh 0 e lahko iztrita. Ali
e sploh kaj!? Kajti Bika je vse bolj obraal glavo skozi
okno in se brezvoljno oziral nekam navzgor, najverjet-
neje v di0 ee kro0 nje sadnega drevja ali morda celo pod
veke. Vse telo se mu je pomalem umirjalo in le noga mu
je vasih trznila, kot bi se ga bil pola0 al spanec.
Pss! Bika Jo0 ka poiva! si je zdaj celo Klanto0 spet
upal na verando. Ali vidita: Bika Jo0 ka poiva, je pomig-
nil Halgatu, naj pospravi violino in ju je rinil s stolov.
Dobro, dobro, dobro, ga je pomirjal Bumba0 , ki je vztra-
jal na svojem sedi0 u. Tiha bova akala res tiha. Saj se
vendar nismo 0 e o niemer domenili!?
Zmenili smo se, je rekel Bika, ne da bi obrnil glavo.
Mari0 kinega malega bom vzel v uk. Dobrega prima0 a bom
napravil iz njega. Mogoe zelo zelo dobrega.
Ampak, Bika Jo0 ka Bai, se je vznemiril Bumba0 ,
kako: v uk!?
109
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
Tako! je pojasnil stari: Klanto0 ga bo prevzel. Ostal bo pri
meni. e ez nekaj mesecev vam bom lahko povedal, ali se bo
splaalo z njim res trdo delati.
Zdaj je lajfar kar poskoil. Ampak, Bika Jo0 ka Bai!
je vzkliknil. Poslu0 ajte me saj ga nisem pripeljal zatega-
delj saj nisva pri0 la tega prosit saj to itak ne more biti!
Enega, Pi0 tija, sem e dal v 0 ole v velike 0 ole sem ga dal
veliko breme sem si s tem naloil. Tega je objel Halga-
ta vam ne morem dati ker tega zdaj potrebujem! Temu
se ga je oklenil temu bo isto isto dovolj, e mu kdo
[ Pobierz całość w formacie PDF ]